Zdravje in Varnost
Dolžnosti delodajalca
Delodajalec mora varovati zdravje in varnost delavcev na delovnem mestu v skladu z določbami Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Delavci imajo pravico do vrste dela in delovnega okolja, ki je varno in brez tveganj za zdravje.
Delodajalec je dolžan zagotoviti zdravje in varnost delavcev pri delu. Delodajalci so dolžni izvesti potrebne ukrepe, da se zagotovi zdravje in varnost delavcev pri delu. Delodajalci morajo zagotoviti zdravje in varnost delavcev pri delu z vključitvijo ukrepov, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj; dajanjem informacij in usposabljanjem; in zagotavljanjem potrebne organizacije in sredstev. Delodajalci so dolžni izvesti oceno tveganja na delovnem mestu; izvajati potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj; zmanjšati tveganja pri viru; in oceniti tveganja, ki jih ni mogoče preprečiti.
Slovenski zakon o delovnih razmerjih opredeljuje delo od doma kot »vsako delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca«. Delo na domu mora upoštevati pogodbo o zaposlitvi, ki določa pravice, obveznosti in pogoje o naravi dela na daljavo, delavcu pa mora biti priznano nadomestilo za uporabo osebnih sredstev za opravljanje dela. Delodajalec in delavec se morata dogovoriti o delovnem času, času za odmor itd.
Delodajalci morajo v primerih visokega tveganja ročno ravnanje s tovorom nadomestiti z dvigovalno opremo, pri čemer morajo zagotoviti, da taka oprema preprečuje muskuloskeletne motnje in je v skladu z varnostnimi standardi. Če ročnega ravnanja ni mogoče izogniti, morajo delodajalci opraviti oceno tveganja, izvesti organizacijske in tehnične ukrepe ter zabeležiti ugotovitve.
Delavci smejo ravnati s tovori le, če so zdravstveno sposobni, ustrezno usposobljeni in opremljeni. Posebni varnostni ukrepi so potrebni za noseče delavke in za tiste, ki dvigujejo težke ali nerodne tovore. Delodajalci morajo tudi zagotoviti usposabljanje, obvestiti delavce o značilnostih tovora, izvajati zdravstveni nadzor ter vključiti predstavnike delavcev v vse odločitve v zvezi z varnostjo.
Viri: §5 in 11 Zakona o varnosti in zdravju pri delu; Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premikanju bremen (Uradni list RS št. 84/2023)
Brezplačna zaščita
Delodajalec je dolžan slediti načelom, da daje kolektivnim zaščitnim ukrepom prednost pred individualnimi zaščitnimi ukrepi. Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem osebno zaščitno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje niso zadostna, da se zagotovi zdravje in varnost pri delu kljub izvajanju zaščitnih ukrepov.
Delodajalec se kaznuje z globo od 2.000-40.000 EUR, če delavcem ne zagotovi osebne zaščitne opreme in njene uporabe, če sredstva za delo in delovno okolje niso zadostna, da se zagotovi zdravje in varnost pri delu kljub izvajanju zaščitnih ukrepov.
Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem zaščitno opremo, varnost in zdravje pri delu pa v nobenem primeru ne sme vključevati finančnega bremena za delavce.
Delavci so tudi dolžni pravilno uporabljati osebno zaščitno opremo v skladu z njenim namenom in navodili delodajalca, z njo skrbno ravnati in jo ohranjati brezhibno. Delavec se kaznuje z globo od 100-1.000 EUR, če ne uporablja delovne opreme in drugih delovnih sredstev pravilno, vključno z varnostnimi napravami in osebno zaščitno opremo v skladu z navodili delodajalca in njenim namenom.
viri: 9., 12.(3.), 14., 19., 50., 76.(8.) in 77.(1.) člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Usposabljanje
Zakon o varstvu in zdravju pri delu zahteva, da delodajalci zagotovijo usposabljanje delavcev glede zadev, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu.
Usposabljanje za varnost in zdravje pri delu je sestavni del uvajanja delavcev. Delodajalci so dolžni usposobiti delavce za varne in zdrave delovne prakse. Delodajalec mora zagotoviti zaposlenemu, da prejme navodila in usposabljanje glede poklicnega zdravja in varnosti v skladu z delovnim mestom in poklicem zaposlenega pred začetkom dela ali menjavo delovnega mesta. Takšna navodila ali usposabljanje se ponovijo, če se delovna oprema ali tehnologija spremeni ali posodobi.
Delodajalec se lahko kaznuje z globo od 2.000-40.000, če delavcem ne zagotovi usposabljanja za varnost in zdravje pri delu ali prilagodi in, kjer je treba, obnovi in spremeni vsebine usposabljanja.
viri: 38. in 76.(34.) člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Sistem delovne inšpekcije
Inšpektorat za delo je administrativni organ znotraj Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pooblaščen za izvajanje delovnega prava. Inšpektorat za delo preverja zaposlitvena razmerja in delovne pogoje (Zakon o delovnih razmerjih), medtem ko inšpektorat za varnost in zdravje pri delu preverja standarde OSH (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).
Skladnost z Zakonom o delovnih razmerjih, izvedbenimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in ustreznimi zakoni o delodajalcih nadzira Inšpektorat za delo. Inšpektor lahko delodajalcu odredi, naj odpravi nepravilnosti, pregleda dokumentacijo o zaposlitvi in delovnem času ter v resnih primerih začasno zaseže dokumente v skladu z Zakonom o inšpekciji dela.
Sistem delovne inšpekcije v Sloveniji določa Zakon o inšpekciji dela (Uradni list št. Inšpektorat za delo nadzoruje izvajanje zakonov, druge pravilnike, kolektivne pogodbe in splošne zakone, ki urejajo delovna razmerja, plače, sodelovanje delavcev pri vodenju, stavke in varnost delavcev. Inšpektorat za delo prav tako pomaga delodajalcem in delavcem v povezavi z izvajanjem zakonov in drugih pravilnikov, kolektivnih pogodb in splošnih zakonov v svoji pristojnosti.
Vir: 18–19. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014), ki je začel veljati 18. avgusta 2014; Zakon o inšpekciji dela z dne 14. marca 2014 (besedilo št. 663)
Dolžnosti delodajalca
Delodajalec mora varovati zdravje in varnost delavcev na delovnem mestu v skladu z določbami Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Delavci imajo pravico do vrste dela in delovnega okolja, ki je varno in brez tveganj za zdravje.
Delodajalec je dolžan zagotoviti zdravje in varnost delavcev pri delu. Delodajalci so dolžni izvesti potrebne ukrepe, da se zagotovi zdravje in varnost delavcev pri delu. Delodajalci morajo zagotoviti zdravje in varnost delavcev pri delu z vključitvijo ukrepov, vključno s preprečevanjem poklicnih tveganj; dajanjem informacij in usposabljanjem; in zagotavljanjem potrebne organizacije in sredstev. Delodajalci so dolžni izvesti oceno tveganja na delovnem mestu; izvajati potrebne ukrepe za preprečevanje tveganj; zmanjšati tveganja pri viru; in oceniti tveganja, ki jih ni mogoče preprečiti.
Slovenski zakon o delovnih razmerjih opredeljuje delo od doma kot »vsako delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca«. Delo na domu mora upoštevati pogodbo o zaposlitvi, ki določa pravice, obveznosti in pogoje o naravi dela na daljavo, delavcu pa mora biti priznano nadomestilo za uporabo osebnih sredstev za opravljanje dela. Delodajalec in delavec se morata dogovoriti o delovnem času, času za odmor itd.
Delodajalci morajo v primerih visokega tveganja ročno ravnanje s tovorom nadomestiti z dvigovalno opremo, pri čemer morajo zagotoviti, da taka oprema preprečuje muskuloskeletne motnje in je v skladu z varnostnimi standardi. Če ročnega ravnanja ni mogoče izogniti, morajo delodajalci opraviti oceno tveganja, izvesti organizacijske in tehnične ukrepe ter zabeležiti ugotovitve.
Delavci smejo ravnati s tovori le, če so zdravstveno sposobni, ustrezno usposobljeni in opremljeni. Posebni varnostni ukrepi so potrebni za noseče delavke in za tiste, ki dvigujejo težke ali nerodne tovore. Delodajalci morajo tudi zagotoviti usposabljanje, obvestiti delavce o značilnostih tovora, izvajati zdravstveni nadzor ter vključiti predstavnike delavcev v vse odločitve v zvezi z varnostjo.
Viri: §5 in 11 Zakona o varnosti in zdravju pri delu; Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premikanju bremen (Uradni list RS št. 84/2023)
Brezplačna zaščita
Delodajalec je dolžan slediti načelom, da daje kolektivnim zaščitnim ukrepom prednost pred individualnimi zaščitnimi ukrepi. Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem osebno zaščitno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje niso zadostna, da se zagotovi zdravje in varnost pri delu kljub izvajanju zaščitnih ukrepov.
Delodajalec se kaznuje z globo od 2.000-40.000 EUR, če delavcem ne zagotovi osebne zaščitne opreme in njene uporabe, če sredstva za delo in delovno okolje niso zadostna, da se zagotovi zdravje in varnost pri delu kljub izvajanju zaščitnih ukrepov.
Delodajalec je dolžan zagotoviti delavcem zaščitno opremo, varnost in zdravje pri delu pa v nobenem primeru ne sme vključevati finančnega bremena za delavce.
Delavci so tudi dolžni pravilno uporabljati osebno zaščitno opremo v skladu z njenim namenom in navodili delodajalca, z njo skrbno ravnati in jo ohranjati brezhibno. Delavec se kaznuje z globo od 100-1.000 EUR, če ne uporablja delovne opreme in drugih delovnih sredstev pravilno, vključno z varnostnimi napravami in osebno zaščitno opremo v skladu z navodili delodajalca in njenim namenom.
viri: 9., 12.(3.), 14., 19., 50., 76.(8.) in 77.(1.) člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Usposabljanje
Zakon o varstvu in zdravju pri delu zahteva, da delodajalci zagotovijo usposabljanje delavcev glede zadev, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu.
Usposabljanje za varnost in zdravje pri delu je sestavni del uvajanja delavcev. Delodajalci so dolžni usposobiti delavce za varne in zdrave delovne prakse. Delodajalec mora zagotoviti zaposlenemu, da prejme navodila in usposabljanje glede poklicnega zdravja in varnosti v skladu z delovnim mestom in poklicem zaposlenega pred začetkom dela ali menjavo delovnega mesta. Takšna navodila ali usposabljanje se ponovijo, če se delovna oprema ali tehnologija spremeni ali posodobi.
Delodajalec se lahko kaznuje z globo od 2.000-40.000, če delavcem ne zagotovi usposabljanja za varnost in zdravje pri delu ali prilagodi in, kjer je treba, obnovi in spremeni vsebine usposabljanja.
viri: 38. in 76.(34.) člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Sistem delovne inšpekcije
Inšpektorat za delo je administrativni organ znotraj Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pooblaščen za izvajanje delovnega prava. Inšpektorat za delo preverja zaposlitvena razmerja in delovne pogoje (Zakon o delovnih razmerjih), medtem ko inšpektorat za varnost in zdravje pri delu preverja standarde OSH (Zakon o varnosti in zdravju pri delu).
Skladnost z Zakonom o delovnih razmerjih, izvedbenimi predpisi, kolektivnimi pogodbami in ustreznimi zakoni o delodajalcih nadzira Inšpektorat za delo. Inšpektor lahko delodajalcu odredi, naj odpravi nepravilnosti, pregleda dokumentacijo o zaposlitvi in delovnem času ter v resnih primerih začasno zaseže dokumente v skladu z Zakonom o inšpekciji dela.
Sistem delovne inšpekcije v Sloveniji določa Zakon o inšpekciji dela (Uradni list št. Inšpektorat za delo nadzoruje izvajanje zakonov, druge pravilnike, kolektivne pogodbe in splošne zakone, ki urejajo delovna razmerja, plače, sodelovanje delavcev pri vodenju, stavke in varnost delavcev. Inšpektorat za delo prav tako pomaga delodajalcem in delavcem v povezavi z izvajanjem zakonov in drugih pravilnikov, kolektivnih pogodb in splošnih zakonov v svoji pristojnosti.
Vir: 18–19. člen Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/2014), ki je začel veljati 18. avgusta 2014; Zakon o inšpekciji dela z dne 14. marca 2014 (besedilo št. 663)
