Bolniški stalež
Dohodek/plačan bolniški stalež
Bolniška nadomestila plača Zavod za zdravstveno zavarovanje, da nadomesti začasno izgubo delovne kapacitete. Gotovinsko bolniško nadomestilo plača delodajalec za prvih 30 dni odsotnosti (razen v primeru poklicne bolezni ali telesne poškodbe in drugih primerih, ki jih določa zakon). Vseeno pa v več primerih bolezni, ki ni povezana z delom, delodajalec ni dolžan plačati bolniškega nadomestila za več kot 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primeru delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe, ki ni povezana z delom, krije delodajalec nadomestilo plače v znesku do 80 % delavčeve plače v prejšnjem mesecu pri zaposlitvi za polni delovni čas. Ni zahtev za predhodno zavarovanje in znesek nadomestila je odvisen od vzroka odsotnosti.
Bolniško nadomestilo dejansko plača delodajalec tudi po 31. dnevu odsotnosti. Delodajalec nato dobi povrnjene stroške od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko pošlje veljavno in povsem izpolnjeno potrdilo o izgubi delovne zmogljivosti in finančno poročilo.
Če delodajalec ne izplača delavcem njihovih plač in nadomestil plač znotraj zakonsko določenega roka ali pogodbeno določenega roka, plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neplačano nadomestilo plače neposredno delavcu. Bolniško nadomestilo se izračuna na osnovi povprečne mesečne plače
Bolniško nadomestilo se običajno plačuje do enega leta. Daljša upravičenost je tudi dovoljena, če zdravljenja ni bilo mogoče zaključiti v tem roku. Bolniško nadomestilo se lahko plača tudi do 30 dni po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Znesek bolniškega nadomestila se giblje med 70-100 %, odvisno od vzroka in števila dni odsotnosti. Običajno obstaja razlika med bolniškim nadomestilom v prvih 90 dneh in obdobju po 90 dneh, razen v primeru poklicnih bolezni in telesnih poškodb. Če odsotnost z dela traja dlje kot eno leto ali če ni mogoče pričakovati okrevanja, se lahko zavarovana oseba priporoči invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Trajanje bolniškega staleža ni jasno določeno z zakonom in je odvisno od ocene zdravniške komisije ali komisije nacionalnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje o stanju bolezni. Iz zgornjega stavka lahko sklepamo, da je delavčeva zaposlitev varna za eno leto od nastopa bolezni.
viri: 31. in 34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; 137. člen Zakona o delovnih razmerjih
Brezplačna zdravniška oskrba
Zdravstvene ugodnosti in zdravniška oskrba so zagotovljeni z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 2006. Vsi zaposleni morajo biti obvezno zdravstveno zavarovani. Odvisni družinski člani o prav tako upravičeni do zdravstvene nege. Za upravičenost do zdravstvene nege ni potrebno predhodno zavarovanje.
Od 1. januarja 2024 je nekdanji model dodatnega zdravstvenega zavarovanja nadomestil obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Praviloma glavni delodajalec ali drug plačnik dohodka odšteje prispevek od dohodka zavarovanca in ga plača skupaj z drugimi obveznimi prispevki.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije zdravstvene storitve in s tem povezane pravice, kot jih določa zakon. Paket storitev vključuje preventivne, diagnostične in terapevtske storitve, rehabilitacijo, zdraviliške storitve, če jih predpisuje zakon, nego in paliativno oskrbo, prevoz z reševalnim vozilom ter določena zdravljenja v tujini pod zakonsko določenimi pogoji.
Sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja nadzoruje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če oseba nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za sofinanciranje, mora kriti stroške zdravstvenega varstva od 10-90 %. Za določene zdravstvene ugodnosti ni možnosti sofinanciranja in te plača Zavod v celoti. Za preventivno zdravstveno varstvo ni sofinanciranja; za zdravljenje in rehabilitacijo otrok; študente, mlajše od 26 let; svetovalne storitve in zdravstvene storitve pri načrtovanju družine, kontracepciji, nosečnosti in porodu; za hude bolezni; in nujno zdravstveno pomoč.
viri: 23. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 2006
Varnost zaposlitve
Za nezakonit odpust se smatra, če je delavec odpuščen zaradi začasne odsotnosti z dela, ker je nezmožen za delo zaradi bolezni ali telesne poškodbe. Tudi v primeru odpovedi iz ekonomskih razlogov, začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe to ne sme biti kriterij za odpust odvečnih delavcev. Delavci so upravičeni do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali telesne poškodbe. Zaposlitev delavca je varna za obdobje enega leta bolezni, čeprav ni jasnih določb.
Če je delavec ob izteku odpovednega roka bolan/poškodovan, pogodba preneha veljati na zadnji dan bolniškega dopusta, vendar najpozneje 6 mesecev kasneje.
viri: 31. in 34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; 90., 102., 116. in 167. člen Zakona o delovnih razmerjih
Dohodek/plačan bolniški stalež
Bolniška nadomestila plača Zavod za zdravstveno zavarovanje, da nadomesti začasno izgubo delovne kapacitete. Gotovinsko bolniško nadomestilo plača delodajalec za prvih 30 dni odsotnosti (razen v primeru poklicne bolezni ali telesne poškodbe in drugih primerih, ki jih določa zakon). Vseeno pa v več primerih bolezni, ki ni povezana z delom, delodajalec ni dolžan plačati bolniškega nadomestila za več kot 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primeru delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe, ki ni povezana z delom, krije delodajalec nadomestilo plače v znesku do 80 % delavčeve plače v prejšnjem mesecu pri zaposlitvi za polni delovni čas. Ni zahtev za predhodno zavarovanje in znesek nadomestila je odvisen od vzroka odsotnosti.
Bolniško nadomestilo dejansko plača delodajalec tudi po 31. dnevu odsotnosti. Delodajalec nato dobi povrnjene stroške od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko pošlje veljavno in povsem izpolnjeno potrdilo o izgubi delovne zmogljivosti in finančno poročilo.
Če delodajalec ne izplača delavcem njihovih plač in nadomestil plač znotraj zakonsko določenega roka ali pogodbeno določenega roka, plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije neplačano nadomestilo plače neposredno delavcu. Bolniško nadomestilo se izračuna na osnovi povprečne mesečne plače
Bolniško nadomestilo se običajno plačuje do enega leta. Daljša upravičenost je tudi dovoljena, če zdravljenja ni bilo mogoče zaključiti v tem roku. Bolniško nadomestilo se lahko plača tudi do 30 dni po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Znesek bolniškega nadomestila se giblje med 70-100 %, odvisno od vzroka in števila dni odsotnosti. Običajno obstaja razlika med bolniškim nadomestilom v prvih 90 dneh in obdobju po 90 dneh, razen v primeru poklicnih bolezni in telesnih poškodb. Če odsotnost z dela traja dlje kot eno leto ali če ni mogoče pričakovati okrevanja, se lahko zavarovana oseba priporoči invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Trajanje bolniškega staleža ni jasno določeno z zakonom in je odvisno od ocene zdravniške komisije ali komisije nacionalnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje o stanju bolezni. Iz zgornjega stavka lahko sklepamo, da je delavčeva zaposlitev varna za eno leto od nastopa bolezni.
viri: 31. in 34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; 137. člen Zakona o delovnih razmerjih
Brezplačna zdravniška oskrba
Zdravstvene ugodnosti in zdravniška oskrba so zagotovljeni z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 2006. Vsi zaposleni morajo biti obvezno zdravstveno zavarovani. Odvisni družinski člani o prav tako upravičeni do zdravstvene nege. Za upravičenost do zdravstvene nege ni potrebno predhodno zavarovanje.
Od 1. januarja 2024 je nekdanji model dodatnega zdravstvenega zavarovanja nadomestil obvezni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Praviloma glavni delodajalec ali drug plačnik dohodka odšteje prispevek od dohodka zavarovanca in ga plača skupaj z drugimi obveznimi prispevki.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije zdravstvene storitve in s tem povezane pravice, kot jih določa zakon. Paket storitev vključuje preventivne, diagnostične in terapevtske storitve, rehabilitacijo, zdraviliške storitve, če jih predpisuje zakon, nego in paliativno oskrbo, prevoz z reševalnim vozilom ter določena zdravljenja v tujini pod zakonsko določenimi pogoji.
Sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja nadzoruje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če oseba nima dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za sofinanciranje, mora kriti stroške zdravstvenega varstva od 10-90 %. Za določene zdravstvene ugodnosti ni možnosti sofinanciranja in te plača Zavod v celoti. Za preventivno zdravstveno varstvo ni sofinanciranja; za zdravljenje in rehabilitacijo otrok; študente, mlajše od 26 let; svetovalne storitve in zdravstvene storitve pri načrtovanju družine, kontracepciji, nosečnosti in porodu; za hude bolezni; in nujno zdravstveno pomoč.
viri: 23. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 2006
Varnost zaposlitve
Za nezakonit odpust se smatra, če je delavec odpuščen zaradi začasne odsotnosti z dela, ker je nezmožen za delo zaradi bolezni ali telesne poškodbe. Tudi v primeru odpovedi iz ekonomskih razlogov, začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni ali telesne poškodbe to ne sme biti kriterij za odpust odvečnih delavcev. Delavci so upravičeni do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali telesne poškodbe. Zaposlitev delavca je varna za obdobje enega leta bolezni, čeprav ni jasnih določb.
Če je delavec ob izteku odpovednega roka bolan/poškodovan, pogodba preneha veljati na zadnji dan bolniškega dopusta, vendar najpozneje 6 mesecev kasneje.
viri: 31. in 34. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; 90., 102., 116. in 167. člen Zakona o delovnih razmerjih
