Letni Dopust in Prazniki
Plačan dopust
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta, ko sklene delovno razmerje. Za letni dopust je predpisano najmanj 4 tedne za delavce, zaposlene za polni in polovični delovni čas. Minimalna dolžina letnega dopusta je odvisna od porazdelitve delovnih dni v tednu za posameznega delavca. Za letni dopust je predvidenih 16 dni (za tiste, ki delajo 4 dni v tednu), 20 dni (za tiste, ki delajo 5 dni v tednu) in 24 dni (za tiste, ki delajo 6 dni v tednu).
Obstaja predpis za tri dodatne dni letnega dopusta za starejše delavce, invalide, delavce z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali delavce, ki skrbijo za otroke, ki potrebujejo nego. Delavci imajo pravico do dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka v družini, mlajšega od 15 let. Zakon prav tako določa daljši dopust za nočne delavce (čeprav je trajanje določeno s kolektivno pogodbo). Letni dopust za mlade delavce (mlajše od 18 let) se podaljša za sedem delovnih dni. Prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost z dela zaradi telesne poškodbe in bolezni in drugi primeri upravičene odsotnosti se ne štejejo kot letni dopust.
S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi se lahko določi daljši letni dopust. Delodajalec mora pisno obvestiti delavca o upravičenosti za letni dopust do 31. marca vsako leto. Če se zaposlitveno razmerje začne po začetku koledarskega leta ali če traja manj kot eno leto v koledarskem letu, ima delavec pravico do sorazmernega deleža letnega dopusta.
Zakon dovoljuje delitev letnega dopusta, vendar je treba en del izkoristiti neprekinjeno v najmanj dveh tednih. Delavec mora izkoristiti dva tedna letnega dopusta v trenutnem koledarskem letu, preostali del pa do 30. junija naslednjega leta (po dogovoru z delodajalcem). Če delavec ne more izkoristiti letnega dopusta do konca koledarskega leta ali do 30. junija naslednje leto zaradi bolezni ali poškodbe, starševskega dopusta ali dopusta za nego otroka do 31. decembra naslednjega leta.
Delavec izkoristi letni dopust z upoštevanjem zahtev delovnega procesa, počitka delavca in priložnosti za rekreacijo ter njegovih družinskih obveznosti. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico do najmanj enega tedna letnega dopusta med šolskimi počitnicami. Delavec ima prav tako pravico do enega dneva letnega dopusta na dan, ki ga sam določi. Vseeno pa lahko delodajalec zavrne oba zgoraj navedena dopusta, če bi delavčeva odsotnost resno škodila delovnemu procesu.
Delavec se ne more odreči pravici do letnega dopusta in vsak takšen dogovor je neveljaven. Delodajalec ne more prejeti plačila v zameno za letni dopust, razen v primeru prekinitve pogodbe o zaposlitvi.
Med trajanjem letnega dopusta mora delodajalec plačati delavcu najmanj minimalno plačo, ki jo mora izplačati delavcu do 1. julija. Če je zaposleni upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, je upravičen do sorazmernega plačila regresa. V primeru delavca, zaposlenega za polovični delovni čas, je le-ta upravičen do plačila regresa sorazmerno z delovnim časom, za katerega ima sklenjeno pogodbo.
Viri: 131., 151. in 159.-163. člen Zakona o delovnih razmerjih
Plačilo za državne praznike
Delavci imajo v Republiki Sloveniji pravico do odsotnosti z dela ob državnih praznikih in drugih dela prostih dnevih, kot je določeno z zakonom. Državni prazniki so v Republiki Sloveniji določeni z Zakonom o praznikih in državnih praznikih (112/2005). V Sloveniji so prazniki verske in spominske narave. Ti dnevi so Novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan/slovenski kulturni dan (8. februar), Dan boja proti okupatorju (27. april), Praznik dela (1. in 2. maj), Dan državnosti (25. junij), Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), Vrnitev Primorske k matični domovini (15. september), Vsi sveti (1. november), Dan Rudolfa Maistra (23. november) in Dan samostojnosti in enotnosti (26. december).
Dan Primoža Trubarja (8. junij) in dan suverenosti (25. oktober) sta delovna dneva.
Dela prosti dnevi so velikonočna nedelja, velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja, Marijino vnebovzetje (15. avgust), Dan reformacije (31. oktober) in Božič (25. december). Državni prazniki in dela prosti dnevi se ne premaknejo na naslednji delovni dan, če nastopijo v nedeljo.
viri: Zakon o praznikih in državnih praznikih v Republiki Sloveniji; 166. člen Zakona o delovnih razmerjih
Tedenski dela prosti dnevi
Delavcem je dovoljeno obdobje dnevnega počitka v trajanju najmanj 12 neprekinjenih ur v 24 urah. Delavcem z deljenim delovnim časom imajo pravico do obdobja dnevnega počitka v trajanju najmanj 11 ur v 24 urah.
Delavec ima pravico do obdobja počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur v sedmih dneh. Delavec ima pravico do povprečnega obdobja tedenskega počitka najmanj 24 ur v obdobju 14 dni.
Dnevni premori so regulirani s strani Zakona o delovnih razmerjih. Premori veljajo za del delovnega časa. Delavci za polni čas imajo pravico do 30-minutnega odmora med svojim delovnim dnem. Odmor ne more biti na voljo prej kot po eni uri dela ali kasneje kot eno uro pred koncem delovnega časa. Delavci s skrajšanim delovnim časom, ki delajo vsaj štiri ure na dan, imajo prav tako pravico do dnevnih odmorov, ki so sorazmerni z njihovim dnevnim delovnim časom. Delavci, ki so mlajši od 18 let in delajo vsaj štiri ure in pol na dan imajo prav tako pravico do 30 minutnih odmorov.
viri: 154 - 156. člen Zakona o delovnih razmerjih
