Spolno Nadlegovanje
Spolno Nadlegovanje
S težavo z nadlegovanjem ali s spolnim nadlegovanjem se spopada slovenska zakonodaja z Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja (AIPET) oz. Zakonom o delovnih razmerjih (ERA).
V skladu s 5.(1.) členom AIPET je nadlegovanje neželeno ravnanje, ki temelji na kakršni koli osebni okoliščini, kjer pride do ustrahovalnega, sovražnega, sramotnega, ponižujočega ali žaljivega okolja za osebo ali užali njeno ponos. Z junijem 2015 je Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) zamenjal Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO). Glavni cilj tega zakona je odziv na opozorilo Komisije in sprejetje novih predpisov v zvezi z varstvom načela enakega obravnavanja v skladu z direktivami ES. Ta zakon vsebuje tudi nekaj izboljšav zakonodaje glede načela enakega obravnavanja, ki je bila v veljavi do zdaj.
V skladu s 7. členom ERA so spolna in druge oblike nadlegovanj prepovedana. Spolno nadlegovanje je vsakršna oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega dejanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom neželeno vplivati na dostojanstvo osebe, zlasti kjer to vključuje ustvarjanje ustrahovalnega, sovražnega, sramotnega, ponižujočega ali žaljivega okolja. Po drugi strani je nadlegovanje definirano kot »vsakršna oblika neželenega vedenja z učinkom ali namenom neželeno vplivati na dostojanstvo osebe ali ustvarjanja ustrahovalnega, sovražnega, sramotnega, ponižujočega ali žaljivega okolja.
Spolna in druge oblike nadlegovanj se v skladu z zakonom smatrajo kot diskriminacija. Če kandidat ali delavec zavrne nadlegovalno obnašanje ali spolno nadlegovanje delodajalca, predstojnika ali sodelavca, to ne sme biti osnova za diskriminacijo pri zaposlitvi ali na delu. Delodajalec je odgovoren za škodo, ki je povzročena tretji osebi, vključno z zaposlenimi, s strani njegovega zaposlenega med delovnim časom ali v povezavi z delom.
Delodajalec mora zagotoviti delovno okolje, kjer noben delavec ni izpostavljen spolnemu ali drugemu nadlegovanju ali nasilju s strani delodajalca, predstojnika ali sodelavcev. Zato mora delodajalec izvesti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugimi oblikami nadlegovanja ali pred nasiljem na delovnem mestu. Delodajalci morajo obvestiti delavce o privzetih ukrepih na način, ki je primeren za delodajalca (prek obvestilne table ali po e-pošti).
Zaposleni lahko izredno prekine pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec ni zmogel zagotoviti zaščite pred spolnim ali drugo obliko nadlegovanja ali mobinga na delovnem mestu.
Delodajalcu se lahko izreče globa v višini 3.000-20.000 EUR, če krši prepoved spolnega ali druge oblike nadlegovanja na delovnem mestu ali če ne zagotovi zaščite pred spolnim ali drugo obliko nadlegovanja ali mobinga v skladu s 47.(1.) členom ERA.
Državni zbor je aprila 2016 sprejel Zakon o partnerski zvezi (ZPZ), ki bo začel veljati februarja 2017. Ta zakon nadomesti Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS) iz leta 2005. Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) je uvedel istospolno »partnersko zvezo«, ki bo nadomestila »registrirano istospolno partnersko skupnost«. Novi zakon daje istospolnim partnerjem enake pravice, kot jih imajo partnerji različnih spolov. Istospolni partnerji so zdaj upravičeni do vrste pravic, povezanih z zaposlovanjem, ki so na voljo drugim delavcem.
viri: 7., 47., 111. in 217. člen Zakona o delovnih razmerjih; 5. člen Zakona o o uresničevanju načela enakega obravnavanja; Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) iz leta 2016
